Nekoč je na tem mestu stala rojstna hiša slovenskega skladatelja in dirigenta Davorina Jenka, ki se je rodil leta 1835 v Podjedovem mlinu v Dvorjah. Njegovo šolanje se je začelo v Cerkljanski šoli, a kmalu je odšel v Kranjsko mestno šolo. Anekdota pripoveduje: Pred hišo je stal lepo naprežen konj in čakal, da odpelje v Kranj malega Martina. Čudno je bilo pri srcu fantiču: kako bo le živel v Kranju med strnjenimi hišami, ko pa je navajen prostranih polj in travnikov. Med premišljevanjem so prispeli v Kranj. Mati ga je izročila v varstvo in se odpravila domov. Takoj za njo se je je odpravil tudi Martin. Kot blisk je šinil skozi Primskovo in Šenčur ter v Dvorje in domov prišel še pred materjo. Z njim pa je prišla tudi slaba vest, zato se je povzpel visoko med domače drevje in se skril, kjer ga je ugledal domači hlapec. Ukana matere ni omehčala, obrnila je voz in ga ponovno odpeljala v Kranj.

Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, nato v Trstu. Na željo staršev je odšel na Dunaj študirat pravo. Tam je srečal veliko bivših sošolcev, med njimi Simona Jenka iz Kranjske šole. Kmalu so ustanovili Slovensko pevsko društvo. Tu je postal zborovodja. Takrat je nastala slovenska narodna himna Naprej, zastave Slave. Besedilo Simona Jenka je dobilo svoj napev.

Na Dunaju ni ostal dolgo. Kot glasbenik je hitro zaslovel in sprejel službo v Pančevu, kjer ga je čakalo naporno delo: gradnja temeljev srbski zborovski glasbi. Sprejel je mesto zborovodje v prvem Beograjskem društvu in postal njegov častni član. Kmalu je postal tudi kapelnik in skladatelj Srbskega narodnega gledališča. Na besedilo Jovana Đorđevića je uglasbil srbsko državno himno Bože pravde (1872) in bil avtor tudi prve srbske operete Čarovnica (1882).

Krajši čas je preživel v Pragi, leta 1870 pa se je vrnil v Beograd in bil skoraj 30 let kapelnik Narodnega gledališča. Po izgubi življenjske sopotnice Vele Nigrinove se je naselil v Ljubljani in pogosto bival tudi v domačih Cerkljah.

Davorin Jenko je napisal 260 pesmi, od tega približno 40 slovenskih. Med najbolj znanimi so Lipa, Tiha Luna, Blagor mu. Že zelo zgodaj je komponiral tudi na Prešernova besedila: Kam, K slovesu, Strunam, Mornar in Zdravljica.

Življenje se mu je izteklo 25. Novembra 1914 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan na Žalah v grobišču slovenskih skladateljev.